V ponedeljek, 6. oktobra, je v Ribiški hiši na Kal Koritnici potekal strokovni posvet »SOČA – ŽIVA REKA PRIHODNOSTI«, v okviru projekta Hiša doživetij divje reke – Breka 3, ki ga sofinancirajo Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Republika Slovenija ter Občina Bovec.
Prof. dr. Mihael Jožef Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, je svoje odgovore na vprašanja posveta posredoval pismeno zaradi zdravstvenih razlogov. Poudaril je, da se je v zadnjih letih vrstna pestrost makroinvertebratov zmanjšala, predvsem zaradi jezov in akumulacij, ki vplivajo na pretok in prezračenost vode. Posledično so se delno spremenile tudi ribje združbe, čeprav večjih sprememb v vrstni pestrosti ni bilo zaznati. Glavni negativni vplivi izhajajo iz gradbenih posegov na vodotokih, utrjevanja brežin in postavljanja manjših jezov. V Sloveniji še vedno prevladujejo inženirski, agresivni pristopi urejanja voda, ki zanemarjajo naravne značilnosti rek. Med tujerodnimi vrstami je veliko nenevarnih, invazivnih pa razmeroma malo, najstarejši primer je šarenka. Spremembe v rečni morfologiji spodbujajo razrast makrofitov, ki izboljšujejo prezračevanje vode in nudijo habitate drugim organizmom. Za razumevanje ekološkega stanja rek je ključen kakovosten monitoring, ki ga izvaja ARSO s pomočjo raziskovalnih ustanov. Opozoril je še na nizko ozaveščenost javnosti in pomanjkanje strokovnosti, saj se premalo zavedamo, da gospodarski razvoj in varstvo narave lahko sobivata, če spoštujemo naravne omejitve.
Miha Ivanc, vodja oddelka za ribogojstvo in vode posebnega pomena Zavoda za ribištvo Slovenije je predstavil rezultate letošnjih inventarizacij na Soči in Lepenjici, trend vlaganja soške postrvi med letom 2020 – 2024 v Sočo, Lepenjico in Koritnico, statistiko prodaje ribolovnih dovolilnic ter izzive, s katerimi se Zavod sooča.
Matevž Podjed, v. d. direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije, je izpostavil zakonodajne težave pri posegih v strugo Soče med Čezsočo in Boko, kjer postopki še niso zaključeni. Poudaril je porast populacije velikega žagarja in vidre. Vidra je zavarovana vrsta zato je vsak odstrel zakonsko prepovedan. Podjed meni, da bi bilo treba izvesti sistematičen popis vidre, podobno kot pri medvedu. Na podlagi znanstvenih podatkov bi se nato lahko izvedli ustrezni ukrepi.
Na posvetu so obravnavali tudi sobivanje ribičev in drugih udeležencev vodnih aktivnosti. Ugotovili so, da na reki ni večjih konfliktov med uporabniki. Predsednik RD Tolmin Aljoša Križnič je napovedal izobraževanja za vodnike polovil o tej tematiki. Težavo predstavlja poseganje obiskovalcev v rečno strugo, zlasti ustvarjanje umetnih bazenčkov, ki škodujejo ekosistemu ob nizkem vodostaju. Opozorjeno je bilo, da je pristojnost za nadzor teh posegov nejasna, kar otežuje učinkovito zaščito reke.
Svoje razmišljanje so delili tudi predsednik LASR Alpske reke Dušan Jesenšek, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Ribiške zveze dr. Miroslav Žaberl in predsednik KS Kal Koritnica Valter Mlekuž. Poudarjena je bila potreba po boljši medsektorski povezavi, saj brez sodelovanja naravovarstvenikov, ribičev, lokalnih skupnosti in politike ne bo napredka. Posvet je pokazal, da znanja ne manjka, potrebna je politična volja in finančna podpora. Ukrepati je treba zdaj, ne šele takrat, ko bo prepozno.
Ob zaključku posveta so udeleženci razvajali še svoje brbončice in uživali v skrbno pripravljenih kreacijah chefa Tomaža Sovdata.
