Bohinjska ribiška družina odslej nima zgolj sodobnega objekta za lažje in učinkovito delo, temveč mu je za javnost odprla vrata za prikaz dela ribogojcev, ribičev in bogastva tamkajšnjih voda. S projektom Ribja učilnica v Bohinju, ki je prejel podporo Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027 ima ribiški dom urejene prostore za obiskovalce in za predstavitve delovanja RD, s čimer naj bi skozi izobraževanje nagovarjali predvsem mlajše generacije. Poleg ureditve Ribiškega doma bo skozi operacijo vzpostavljena tudi Digitalna učna pot v Bohinju, ki bo naložena na splet in dostopna časovno neomejeno in vsakomur v več jezikih.
Projekt Ribja učilnica je Ribiška družina Bohinj v sodelovanju s Turizmom Bohinj prijavila na poziv LASR Alpske reke z namenom pridobitve sredstev za notranjo opremo, del stavbnega pohištva ter izobraževalne elemente. Predvidena je bila preureditev prostorov pritličja in mansarde ribiškega doma ter del zunanjega prostora, ki bo omogočal izvedbo učne tematske poti skozi objekt in na dvorišču doma.
V Bohinju so se namreč zavedali izziva, da doslej niso imeli primerno urejenega prostora, kjer bi izobraževali mlade in preostale zainteresirane o akvakulturi in ribištvu. S tem bodo javnosti predstavili ribiški okoliš, delo ribičev prostovoljcev in ribogojcev, ribje vrste, varovanje narave in nenazadnje Triglavski narodni park. Obiskovalci bodo tako dobili urejen prostor, kjer se bo moč v živo izobraževati o sektorju akvakulture v Bohinju, kot tudi spletno orodje za samostojno raziskovanje akvakulture v Bohinju. Oba načina sta izrazito medgeneracijska in ne izključevalna, saj sta nastavljena na način, da predhodno znanje o akvakulturi ni potrebno in so aktivnosti primerne za oba spola in vse starosti.
»V RD Bohinj, smo že nekaj časa razmišljali, kako bi čim bolj izkoristili razpoložljive prostorske kapacitete, ki bi imele določeno vsebino, s katero bi nagovarjali predvsem osnovno in srednješolsko mladino,« je izhodišče za projekt navedel predsednik tamkajšnje RD Marko Krajnc: »Zavedamo se namreč, da se populacija članstva tako pri nas kakor v večini RD iz leta v leto stara, mladi pa izkazujejo vedno manjše zanimanje za preživetje prostega časa v naravi in zakaj ga ne bi preživljali ob Savi Bohinjki ali Bohinjskem jezeru.«
Priložnost skozi projekt LASR Alpske reke so s pridom izkoristili, mladim in ostalim pa bodo slikovito predstavljali zgodovino ribištva ( 143 let ribištva na Slovenskem, ribogojnica pri Zoisovem gradu leta 1942, ribogojnica Pod Pršivce), zgodovino in delovanje RD Bohinj (ustanovljena 1991, delovanje v okviru RZS), koncesijsko pogodba za upravljanje z bohinjskim ribiškim okolišem, vališče, zunanje bazene za vzrejo avtohtonih rib, prikaz vzreje rib, članstvo, delo z mladimi, ribiško opremo, vezavo muh in načine ribolova. Za nameček je pripravljen film na temo ribolova, vrst rib in posledic na ribjem življu in vodotokih ob nedavnih katastrofalnih poplavah.
Avtor: Blaž Močnik
Foto: Meta Pajer
