Projekt Spodbujanje muharjenja v lokalnem okolju (MARMO) – od terena do prihodnosti soške postrvi
Soška postrv je na območju zgornjega Posočja več kot le ena izmed ribjih vrst. Predstavlja simbol reke Soče, naravne dediščine in načina življenja, ki je skozi generacije povezan z vodo. Zato je njeno ohranjanje mnogo širša odgovornost, ki presega nalogo ribičev – vključuje vse nas, ki soustvarjamo in varujemo naš prostor.
V Ribiški družini Tolmin smo to spoznanje nosili že dolgo, zato je podjetje Faronika d.o.o., katerega lastnik je RD Tolmin, v letu 2024 prijavilo projekt MARMO. Ta projekt predstavlja ključen korak k dolgoročnemu ohranjanju soške postrvi. Začel se je izvajati v letu 2025 in že v začetni fazi pokazal, kako zahtevno, a hkrati nujno, je sistematično delo na tem področju.
Začetek na terenu
Prvi korak ni bil v ribogojnici, temveč na terenu. V različnih vremenskih in vodnih razmerah smo se podali na vodotoke Lipušček, Kokošnjak, Zadlaščico, Trebuščico, Sevnico ter reko Sočo. Posebej pomembni so bili odseki v naravnih rezervatih, kjer se pričakuje najbolj ohranjena genetska slika soške postrvi.
Delo na terenu ni bilo enostavno. Po poplavah leta 2024 so bili številni vodotoki spremenjeni – struge so se preoblikovale, habitati so bili porušeni, populacije pa oslabljene. Že na prvi pogled je bilo jasno, da bo tam, kjer narava še ni ozdravila, potrebnega več časa za obnovo. Zato smo pristopili previdno in odgovorno – na tistih mestih, kjer populacije niso bile stabilne, se za odvzem genetskega materiala nismo odločili.
Kljub tem izzivom smo uspeli pridobiti kakovosten genski material iz vodotokov Zadlaščice, Trebuščice in reke Soče. To ni bil naključen ulov, ampak rezultat premišljenega dela in selekcije. Vsaka riba, ki je bila vključena v nadaljnje postopke, je bila izbrana z jasnim ciljem: prispevati k dolgoročni stabilnosti populacije.
Genetske analize in selekcija plemenskega materiala
Vzorci so bili vključeni v genetske analize, ki jih izvajamo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Rezultati analize so nam omogočili zanesljivo potrditev čistokrvnosti soške postrvi ter natančen vpogled v gensko strukturo populacije. Selekcija plemenskega materiala je temeljila na znanju, izkušnjah in poznavanju terena, danes pa jo nadgrajujemo z uporabo genetskih podatkov. Ti podatki nam omogočajo, da posamezne ribe obravnavamo tudi z vidika njihove pripadnosti različnim družinam oziroma linijam, kar je ključno za načrtno oblikovanje plemenske jate. S tem pristopom izboljšujemo kakovost vzreje in dolgoročno ohranjamo gensko raznolikost soške postrvi.
Na osnovi pridobljenega materiala smo začeli oblikovati nove plemenske družine. Gre za načrtno izbrane kombinacije samcev in samic, ki omogočajo ohranjanje genske raznolikosti in preprečujejo prekomerno sorodstveno križanje. To je temelj, na katerem lahko gradimo stabilno populacijo tudi v prihodnje.
Nadgradnja ribogojne infrastrukture
Pomemben del projekta je tudi nadgradnja ribogojne infrastrukture. V letu 2025 smo v vališče uvedli optični sortirnik iker, ki predstavlja velik korak naprej v našem delu. Sortirnik omogoča hitrejši, predvsem pa natančnejši pregled iker. Neoplojene in poškodovane ikre se izločijo pravočasno, kar pomeni boljši izplen in manj izgub. Delo, ki je bilo nekoč dolgotrajno in ročno, je danes bistveno bolj učinkovito.
Ohranjanje stabilnih populacij v naravi
Projekt MARMO pa ne ostaja zgolj v ribogojnici. Njegov cilj je širši – vzpostaviti pogoje, da se v naravi oblikujejo stabilne, genetsko čiste populacije. V nadaljevanju projekta načrtujemo vzpostavitev dodatnih populacij v izbranih vodotokih, ki bodo služile kot varovalne populacije. To pomeni, da bo v primeru naravnih nesreč ali drugih vplivov vedno obstajala možnost obnove iz zdravih, preverjenih virov.
Dolgoročni rezultati in vztrajnost
Pomembno je tudi zavedanje, da taki projekti niso hitri. Rezultati se ne pokažejo čez noč, temveč v daljšem časovnem obdobju. Zato so vztrajnost, sodelovanje in dolgoročen pogled ključni za uspeh.
Projekt MARMO tako združuje več plasti – terensko delo, znanstvene analize, tehnološke izboljšave in odgovorno upravljanje narave. Predvsem pa kaže, da se lahko tradicija ribištva uspešno poveže s sodobnim znanjem.
Na koncu je cilj enostaven: da bo soška postrv tudi v prihodnje del naših rek – ne kot spomin, ampak kot živa, zdrava in stabilna populacija, ki bo še naprej simbol naravne dediščine in trajnostnega ravnanja z naravo.
Foto: Arhiv Ribiška družina Tolmin
Projekt je prejel podporo Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027.
